Trail tek – vse o trail teku
»Vsi ki tečte, ste lahko tudi trail tekači! Trail tek ni samo za profesionalce«
Cestni tekači velikorat zmotno mislite, da trail tek ni za vas. Češ, da je to nekaj, kar počno gorski tekači, ki so vajeni navpičnih strmin in teka skoraj po štirih. A temu ni tako. Trail tekači niso vesoljci, ki vstajajo sredi noči, so na hribu še pred sončnim vzhodom in v službi še pred šefom. Velikokrat se na trail tekače gleda kot na vesoljce, ki za tek uporabljajo posebne tekaške copate in posebno opremo. Na vesoljce, ki se v tekaških copatih podajo tja, kjer gredo ostali s pohodniškimi čevlji za dva dni. Ti vesoljci pa enako turo pemagajo dopoldne.
A temi ni tako. Trail tek je še vedno samo »tek«! Edina stvar, ki loči trail in cesto, je teren, po katerm tečemo. Lahko ste dopoldne eno, in popoldne drugo. Ne rabite se odločiti. Lahko ste oboje! Lahko ste enostavno »tekač«!
Trail tek ni samo tek na Mont Blanc in druge najvišje vrhove vseh celin.
Trail tek niso samo več-dnevne etape tromestnih števil kilometrov.
Trail tek ni samo tek ponoči.
Trail tek je enostavno tek, v naravi!
»Vsak tekač, ki teče v parku Tivoli ali ob Kamniški Bistrici je lahko trail tekač. In ne samo Kilian Jornet, Emelie Forsberg in podobni.«
Vsak tekač, ki je že kdaj zavil iz urejenh poti, je trail tekač. Upam si celo trditi, da je takih več več. Celo med vami, k izdaj to berete, se je mogoče kdo prepoznal. Če ste še ob branju naslova mislili drugače, ste si sedaj gotovo premislili. Tekači, ki na dnevni ravni tečete po gozdu, mestnih parkih ali gobarskih stezicah, ste gotovo bolj številčni kot tisti, ki se redno držijo samo in zgolj asfalta.
Več kot samo tek
Zakaj? Zato, ker nam narava lahko ponudi več kot cesta. Enostavno. Mogoče sem ob pisanju tega dela besedila malce pristranski, a tako pač je. Tek v naravi ti zleze pod kožo 😉
Ko te po licu pobožajo prvi jutranji sončni žarki in ozreš naravo okoli sebe, se vsi čuti nekako izostrijo. Preko tekaških copat se povezeš z naravo in bolje začutiš svoje telo on okolico.
Cilj teka v naravi je, da pozbiš na zapestni računalnik, ki se imenuje ura, in se enostavno predaš terenu. Iz teka v naravi se sam redko vrnem utrujen. Ja, fizično že, v sebi pa napolnjen z energijo.
Tudi hoja je sestavni del teka
Ko je teren dovolj položen, tečeš, ko je strmina prevelika, enostavno hodiš. Ja, hodiš! Veliko hodiš in to se imenuje trail tek. Na koncu pa še vedno z veseljem in zanimanjem pogledaš koliko kilometrov in seveda »višincev« si premagal.
Ne razumite narobe. Tudi sam se še vedno rad, zelo rad, pomerim na Ljubljanskem maratonu ali kakšni cestni desetki, a trail tek ti enostavno da nekaj več. Sam sem se na trail tekmah veliko naučil, opazil pa eno zelo zanimivo stvar. Na trail tekmah so številke in rezultat resnično drugotnega pomena. Tekačem je vseeno, če traso premagajo kot 50. ali 500. Ti zadnji so mogoče svojega uspeha še toliko bolj veseli kot sam zmagovalec.
Kot je modro dejal že Nejc Zaplotnik: »Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel, kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi.«
Bolj resno o trail teku
Res je, v trail teku nam čustva kaj hitro zameglijo razum. A narava je tista, ki nam pod noge pogosto postavlja ovire različnih oblik in velikosti. Zato se tudi tehnika v naravi razlikuje od tiste po cesti. Kot se tudi tehnika atleta na stadionu razlikuje od tehnike teka po cesti.
Teren se v naravi neprestano spreminja, zato je tudi tehnika taka. Ni stalna kot na cesti, ampak veliko bolj spreminjajoča.
Tehnika teka v naravi
Koraki niso vedno enako dolgi, saj je kdaj potrebno preskočiti kakšno korenino, zaradi katere pa pogled ni usmerjen naravnost v tla. Gledamo še vedno čim bolj v smeri horizonta, periferni vid pa poskrbi, da se uspešno izognemo vsem oviram.
Bolj zahteven je teren pa se pogled usmeri bližje pod noge. Navadno stopamo bolj na srednji del stopala, saj tako ustvarimo več trenja za boljši oprijem. Roke imaju pri teku pomembno vlogo, pri trail teku pa še toliko večjo. Pomagajo loviti ravnotežje, zato se gibljejo v nabolj različnih smereh in pomagajo v zavojih.
V klanec …
Pri teku v klanec se korak še dodatno skrajša in se točka pristanka skoraj praviloma prestavi bolj proti prstom. Na ta način lahko boljše izkoriščamo elastično energijo, shranjeno v Ahilovi tetivi. Seveda samo gibanje nog ni dovolj, ampak mora pri tehniki sodelovati celotno telo. Zato so pri tek v klanec roke izjemnega pomena. Med gibanjem ustvarjajo moment, ki nam pomaga v gibanju. Kaj pa ko je strmina prevelika oziroma večja od naše kondicije?
Ko ne zmorete teči, hodite!
Takrat tek enostavno spremenimo v hojo. Z rokami se naslonimo na kolena in se od njih odrivamo ob vsakem koraku. Pogled je usmerjen v smeri gibanja. Tehnika “power walking” zahteva nekaj časa, da jo osvojite. Ko pa se to zgodi, boste z njo hitrejši od marsikaterega tekača, ki kljub strmini vztraja v tekaškem koraku, ob tem pa porablja več energije.
Po klancu navzdol …
Na vrhu vas vedno čaka nagrada. V smislu prečudovitih razgledov in pa še enega bonusa. Spust! Ta je lahko zelo zabaven, ali pa zelo nevaren in vzrok za poškodbe, če se ga lotimo narobe in brezglavo. Pri teku po klancu navzdol je zelo pomembno, da vsaj nekaj korakov načrtujete v naprej. Kam in kako boste stopili. V vsakem primeru naj bodo koraki krajši s pristankom na celo stopalo. Ta način nam omogoča boljše blaženje udarcev, ki so prisotni ob teku navzdol in pa bolj varen in stabilen korak. Ko pristanemo na celo stopalo, je površina na katero pristanemo večja in na ta način zmanjšamo možnost zdrsa.
Več o tehniki teka boste lahko izvedeli na naših delavnicah in tekaških vadbah.
Oprema za trail tek?
Za tek načeloma ne potrebujemo veliko opreme. Konec koncev lahko tečemo tudi bosi, a boljša oprema lahko poskrbi za boljši in predvsem bolj varen tek. Po gozdnih poteh lahko tečemo tudi s tekaškimi copati, ki so načeloma namenjeni asfaltnim površinam, a se bomo v copatih z bolj izrazitim profilom počutili boljše in predvsem bolj varno. Še posebej takrat, ko je teren moker in drseč. Copati namenjeni trail teku so mogoče bolj robustni in stopalom nudijo malce več zaščite pred udarci v skale in na podplatu pred ostrimi predmeti. Ne razumite narobe! Gre še vedno za lahke tekaške copate z malce več zaščite in profila ter ne za lahke pohodne čevlje.
Trail tek je preprosto magičen v kateremkoli letnem času. Naj si bo to zima, pomlad poletje ali jesen. Vedno najdemo kotiček na zemlji, ki nam omogoča največ užitkov.