fbpx
c

Cum sociis Theme natoque penatibus et magnis dis parturie montes, nascetur ridiculus mus. Curabitur ullamcorper id ultricies nisi.

1-677-124-44227 184 Main Collins Street, West Victoria 8007 Mon - Sat 8.00 - 18.00, Sunday CLOSED
Follow Us
  • Trenutno nimate v košarici nobenega artikla.
  • Trenutno nimate v košarici nobenega artikla.
Image Alt

Trenutno berete

Tek preko pete-najboljši maratonci tečejo preko pete

Konflikt med zagovorniki teka po sprednjem delu stopala in zagovorniki teka preko pete še kar vztraja. Ni dokazov, da bi bil tek po sprednjem delu stopala boljši od teka preko pete. Prav tako ni dokazov, da bi bil tek preko pete boljši. Tehnika teka je zapletena stvar, sestavljena iz števinih dejavnikov, ki na koncu določajo tekmovalno uspešnost in zdravstveno stanje tekača. Več si lahko o primerjvi obeh tehnik preberete TUKAJ.

Piše: Uroš Kožar

Tega se zavedajo tudi na Mednarodni atletski zvezi, kjer podpirajo raziskave na tem področju, dokumente pa nato javno objavijo. Na splet so prišli rezultati biomehanskih meritev nekaterih tekmovanj na svetovnem prvenstvu leta 2017 v Londonu. Med njimi tudi študija na maratonu za moške in ženske.

Najboljši maratonci tečejo preko prstov.

Tek preko pete uspešnejši v Londonu

Maraton v Londonu je potekal na 10-kilometrskem krogu, kar je pomenilo, da so raziskovalci opravljali meritve na koncu vsakega kroga in tako dobili štiri meritve. Prišli so do številnih podatkov, med njimi zelo zanimivi so predvsem tisti o tipu pristanka med maratonci in maratonkami.

Biomehanska analiza rezultatov maratona v Londonu 2017

Tip pristnka so razdelili klasično na pristanek na sprednji del stopala, srednji del in peto. Med 71 maratonci in 78 maratonkami, je bila večina takih, ki so prvi kontakt s tlemi naredili s peto. Najmanj 54 % maratoncev in 67 % maratonk spada v to skupino. Pri moških se je procent pristanka na peto proti koncu maratona sicer povečal, kar pomeni, da so določeni maratonci spočiti tekli po sprednjem ali srednjem delu stopala, utrujenost pa je pripomogla k spremembi tehnike teka na peto. Ampak, večina maratoncev in maratonk je skozi cel maraton ohranilo konstantno tehniko teka. Glede na to, da je večina maratoncev in maratonk teklo preko pete, vključno s prvimi štirimi, so raziskovalci zaključili, da tek preko sprednjega dela stopala ali preko prstov ne predstavlja prednosti v primerjavi s tekom preko pete.

Obstajala je teorija oziroma je še vedno živa, da bo prvi martonec, ki se bo spustil pod magično mejo dveh ur tisti, ki bo sposoben ohraniti tehniko teko preko prstov skozi celoten maraton. Iz podatkov te študije lahko vidimo, da obstajajo  tudi maratonci in maratonke, ki celotnih dvainštirideset kilometrov pretečejo po sprednjem delu stopala, pa vseeno niso najhitrejši. Ta teorija tako ostaja na zelo majavih tleh. Tudi podatek, da trenutno najhitrejši maratonec Eliud Kipchoge, edini maratonec, ki se je spustil pod dve uri, teče preko pete.

Kako utrujenost vpliva na tehniko teka?

Tehnika teka je veliko več kot samo pristanek na peto ali prste. Je usklajeno gibanje celotnega telesa. Ne samo nog, ampak tudi trupa, rok in glave. Glede na to, da gre za smetano maratonskega teka, elito, ni presenetljivo, da so ti tekači pripravljeni do te mere, da celoten maraton pretečejo s konstantnim tipom pristanka. Vseno so ljudje, ki se utrudijo, saj konec koncev tečejo na robu svojih telesnih sposobnosti, čeprav včasih to ne izgleda tako. To utrujenost kaže vsak tekač na svoj način, to je včasih vidno človeškemu očesu, včasih pa je potrebna natančnejša analiza s počasnimi posnetki.

Ni pa samo tip pristanka pokazatelj utrujenosti. Kot sem že napisal, večina tekačev je vzorec pristanka ohranila, se je pa utrujenost pokazala na drugih podatkih, ki so jih izmerili na istem dogodku. To je dolžina koraka. Ta je v prvih dveh krogih ostajala konstantna, v tretjem in četrtem krogu pa je že začelo prihajati do odstopanj. Dolžina koraka se pri nekaterih maratoncih zmanjša za skoraj 20 centimetrov. Kar je ogromno. In ne samo to. Začele so se kazati razlike v dolžino koraka  med levo in desno nogo.

Počasnejši na račun dolžine in števila korakov

Če vemo, da je hitrost teka enostaven produkt dolžine koraka in frekvence, nam je takoj jasno, da skrajšanje koraka privede do zmanjšanja hitrosti teka. In to se je zgodilo. Nekateri maratonci so začeli upočasnjevati zaradi skrajšanja koraka, drugi zaradi manjše frekvence korakov in tretji zaradi obeh dejavnikov hkrati. Tukaj vidimo, da je tip pristanka popolnoma neodvisna spremenljivka, ki ne vpliva na maratonski rezultat. Za tega je odgovorna hitrost teka, ki pa je predvsem odraz pripravljenosti.

Ti podatki nam kažejo, da celo mad elitnimi maratonci in maratonkami obstajajo razlike v tehniki teka. Kljub temu pa še vedno ne moremo govoriti o idealni tehniki teka, saj je ta odvisna od številnih dejavnikov, predvsem pa od lastnosti maratonca samega. Tudi raziskovalci so mnenja, da idealne tehnike ni, nam pa podatki, kako se tehnika teka skozi kilometre in utrujenost spreminja, povedo veliko o naših šibkih točkah. Na primer, zmanjšanje dolžine koraka lahko pomeni padec sposobnosti proizvajanja moči. To pomeni, da so se mišice, s katerimi se potiskamo v smeri teka, utrudile, to pa ima za posledico padec hitrosti teka. To lahko rešimo s specifičnim tekaškim treningov in vadbo moči.

Vsak tekač mora pri sebi razčistiti, katere so tiste šibke točke, ki vas upočasnujejo. To lahko z izkušnjami storite sami, lažja pot pa bo ob pomoči strokovnjaka ali zunanjega opazovalca, ki bo te stvari prej opazil in jih znal tudi bolj objektivno presoditi.

Tekmovalna učinkovitost proti zdravju

Ta študija je analizirala tehniko teka iz vidika tekmovalnega rezultata. Logično. Na svetovnih prventstvih štejejo namreč samo medalje in časi, kako se do tja pride in za kakšno ceno, ponavadi ne vpraša nihče. Kot trenerja me, bolj kot iz rezultata, tehnika teka zanima predvsem iz vidika zdravja in poškodb.

Če sem se v vseh teh letih nekaj naučil, sta to dve stvari. Pravilna tehnika teka ne obstaja. Ta je odvisna od tekačevih telesnih lastnostih in sposobnosti. Na tak način v bistvu vsak tekač teče s tehniko, ki je primerna zanj, za drugega pa mogoče čisto napačna. Druga stvar, ki sem jo spoznal pa je ta, da je tehnika teka specifična in odvisna od naloge. V grobem to pomeni, da se bo isti tekač šprinta na 100 metrov ali Cooperjevega teka lotil na drugačen način kot pa nedeljskega nastopa na maratonski razdalji. Gre namreč za popolnoma dugačni aktivnosti, ki od telesa zahtevata različne energijske procese in drugačno delovanje mišičnih skupin.

Več o tehniki teka si preberite TUKAJ.