Univerzalni tekaški programi – Ali ena velikost res ustreza vsem ?
Poglejmo si na primer običajno tekaško skupino, kjer imamo opravka s tekači, ki zmorejo enak tempo. Če pogledamo tako skupino malo podrobneje, hitro ugotovimo, da skupinski tempo teka za vsakega od teh tekačev predstavlja različno obremenitev. Tek naj bi bil v principu v območju vzdržljivosti, vendar to ne velja za vse; za počasnejše je to tempo tek, za hitrejše tekače pa že regeneracijski.
Zelo podobna situacija je z univerzalnimi tekakimi programi. Seveda se tempo pri tovrstnih programih prilagaja posamezniku, z upoštevanjem con utripa/tempa/moči/RPE. Obstaja še cela vrsta pomembnih parametrov kot so obseg, intenziteta, prednosti/slabosti, individualni čas regeneracije, izkušnje, poškodbe, službene in družinske obveznosti itd. , ki jih tovrstni progami predpostavijo in so lahko zelo daleč od posameznikovega dejanskega stanja.
Pogosto so univerzalni tekaški programi napisani v duhu individualnih izkušenj avtorja in ne upoštevajo sodobnih izsledkov znanosti, ki je na področju športa izjemno propulzivna. Tak pristop je zelo zavajajoč in bi ga lahko primerjali z raziskovalno študijo izvedeno na eni sami osebi. Seveda lahko tovrsten program v posameznih primerih privede do izboljšave posameznikovih rezultatov, vendar je to prej izjema kot pravilo.
»Ali lahko Patrik Sang, trener svetovnega rekorderja v maratonu Eluida Kipchogea, premaga svojega varovanca na tekmovanju ?«
Je hiter trener tudi dober trener?
Pogosto trenerji oglašujejo svoje programe s svojimi osebnimi referencami rezultatov. Seveda so izkušnje dobrodošle, vendar da nekdo hitro teče ni niti potreben, niti zadosten pogoj za dobrega trenerja. Včasih je celo obratno, saj se tak trener zelo težko vživi v vlogo počasnejšega tekača. Z gotovostjo lahko trdimo, da ni korelacije med tem, da nekdo hitro teče in tem, da je dober trener.
Nekateri sodijo kvaliteto trenerja po številu atletov, ki jih ta trenira. Tudi to merilo se v praksi ne izkaže in ga ne gre zamenjevati z izkušenostjo trenerja. Velika večina trenerjev ima namreč omejitev s koliko atleti hkrati lahko kvalitetno sodeluje. Več atletov hkrati, največkrat pomeni tudi manj časa za posameznika.
Dober trener je radoveden, spremlja strokovno literaturo in se stalno izobražuje. Izjemno pomembna je tudi njegova komunikativnost, saj je pomakanje le te pogost razlog za neuspeh. Njegovo delovanje je osredotočeno v dobro atleta, kateremu jasno pojasni ozadje trenažnega procesa. Trener vsekakor ni vseved, zato je povezan tudi z drugimi strokovnjaki s področij kineziologije, fizioterapije, medicine, prehrane itd.
Trenažni program je živa stvar
Trenažni program je v prvi vrsti živ proces. Na začetku sodelovanja med trenerjem in atletom se določi izhodišče, tekačev profil in se opredelijo osnovni cilji, na podlagi katerih se naredi osnovna skica za program sodelovanja. Pri tem je tekačeva odgovornost, da čim bolj realno oceni svoje stanje in trenerjeva, da oceni izvedljivost zadanih ciljev. Program mora biti strukturiran, vendar mora biti hkrati tudi prilagodljiv. Brez sklenjene povratne zanke med atletom in trenerjem so možnosti za uspeh majhne. Skrivnost dobrih trenerjev ni v tem, kako dober program pripravijo, temveč v tem kako so ga sposobni prilagoditi, nadzorovati in pri tem iz atleta iztisniti kar največ.
Poudariti je potrebno, da se odstopanja univerzalnih programov znatno povečajo takoj, ko vstopimo v območje »ultra« razdalj, torej razdalj, ki presegajo maratonsko. To je seveda logična posledica dolžine trenažnega procesa, ki je potrebna za pripravo na tovrsten tek. V tem času se odstopanja od realizacije predpisanega programa nakopičijo, svoje pa prispeva še odstopanje posameznikovega odziva na trening, glede na predpostavljen »standard«. Verjetnost, da atlet ne bo ob pravem času v pravi formi se tako poveča.
Če za maratone veljajo povsem jasna pravila glede proge, je na področju ultra tekov situacija precej drugačna in je običajno vsaka tekma zgodba zase. Priprava na izbrani ultra tek zahteva prilagoditev trenažnega programa dolžini in konfiguraciji proge, nadmorski višini, podlagi in ostalim posebnostim, ki jih prinaša vreme v obdobju izvedbe teka (temperatura, vlaga itd.).
Programi ultra teka so v resnici še bolj kompleksni, saj je potrebno v trenažni proces vključiti pravilno prehrano in hidracijo, ki pri krajših razdaljah ne igrata tako pomembne vloge. Glede na relativno velike kalorične vnose med samim tekom (npr. 5000-7000 kalorij med 160 kilometrskim tekom), moramo v toku trenažnega procesa trenirati tudi prebavila. To vključuje proces izbire ustrezne hrane, ki tekmovalcu ne povzroča prebavnih težav ter izbiro ustrezne prehranske strategije. Statistike kažejo, da so ravno težave s prebavili najbolj pogost vzrok tako odstopov kot tudi slabših rezultatov na ultra tekih.
Za konec
Na koncu lahko sklenemo, da je potrebno pri rabi univerzalnih tekaških programov imeti realna pričakovanja, saj se je potrebno zavedati njihovih omejitev. Njihova uporabnost je pravzaprav največja v obdobju, ko je športnik na začetku svoje poti. Z njihovo uporabo se lahko izogne najbolj pogostim napakam, kot je ponavljanje enako intenzivnih vadb. Sledenje takemu programu, športniku omogoča, da v svoje aktivnosti vnese večjo pestrost vadb, ki je nujna za napredovanje. Športnikov napredek prinaša vedno bolj specifične zahteve, ki jih je veliko lažje izpolniti v sodelovanju z kvalificiranim trenerjem.
Ko pridemo na področje ultra tekov, se število parametrov, ki vplivajo na končni rezultat še dodatno poveča, zato je sodelovanje s trenerjem, v teh primerih, še toliko bolj priporočljivo. Tudi sicer velja, da bolj kot se tekmovalec bliža svojemu limitu, bolj specifične so njegove zahteve in za njihovo izpolnitev potrebuje vedno bolj specializiran program.
O avtorju
Tomaž Šuštar je trener vzdržljivostnih športov, vseživljenjski športnik in znanstvenik. Tomaž svojo strast do športa uspešno združuje z svojim analitičnim načinom razmišljanja. Obvladuje orodja športne analitike, vendar je osredotočen na celostni pristop obravnave športnika. Zelo ga zanimajo nove tehnologije in pristopi v športu.
Tomaž je UESCA certificiran trener teka in ultrateka (kmalu tudi kolesarstva)
e-mail: xendurance.team@gmail.com