fbpx
c

Cum sociis Theme natoque penatibus et magnis dis parturie montes, nascetur ridiculus mus. Curabitur ullamcorper id ultricies nisi.

1-677-124-44227 184 Main Collins Street, West Victoria 8007 Mon - Sat 8.00 - 18.00, Sunday CLOSED
Follow Us
  • Trenutno nimate v košarici nobenega artikla.
  • Trenutno nimate v košarici nobenega artikla.
Image Alt

Trenutno berete

Univerzalni tekaški programi – Ali ena velikost res ustreza vsem ?

Poglejmo si na primer običajno tekaško skupino, kjer imamo opravka s tekači, ki zmorejo enak  tempo. Če pogledamo tako skupino malo podrobneje, hitro ugotovimo, da skupinski tempo teka za  vsakega od teh tekačev predstavlja različno obremenitev. Tek naj bi bil v principu v območju vzdržljivosti, vendar to ne velja za vse; za počasnejše je to tempo tek, za hitrejše tekače pa že  regeneracijski.

Zelo podobna situacija je z univerzalnimi tekakimi programi. Seveda se tempo pri tovrstnih  programih prilagaja posamezniku, z upoštevanjem con utripa/tempa/moči/RPE. Obstaja še cela vrsta  pomembnih parametrov kot so obseg, intenziteta, prednosti/slabosti, individualni čas regeneracije,  izkušnje, poškodbe, službene in družinske obveznosti itd. , ki jih tovrstni progami predpostavijo in so  lahko zelo daleč od posameznikovega dejanskega stanja.

Pogosto so univerzalni tekaški programi napisani v  duhu individualnih izkušenj avtorja in ne upoštevajo sodobnih izsledkov znanosti, ki je na področju  športa izjemno propulzivna. Tak pristop je zelo zavajajoč in bi ga lahko primerjali z raziskovalno  študijo izvedeno na eni sami osebi. Seveda lahko tovrsten program v posameznih primerih privede do  izboljšave posameznikovih rezultatov, vendar je to prej izjema kot pravilo.  

»Ali lahko Patrik Sang, trener svetovnega rekorderja v maratonu Eluida Kipchogea, premaga svojega  varovanca na tekmovanju ?« 

Je hiter trener tudi dober trener?

Pogosto trenerji oglašujejo svoje programe s svojimi osebnimi referencami rezultatov. Seveda so  izkušnje dobrodošle, vendar da nekdo hitro teče ni niti potreben, niti zadosten pogoj za dobrega  trenerja. Včasih je celo obratno, saj se tak trener zelo težko vživi v vlogo počasnejšega tekača. Z  gotovostjo lahko trdimo, da ni korelacije med tem, da nekdo hitro teče in tem, da je dober trener.  

Nekateri sodijo kvaliteto trenerja po številu atletov, ki jih ta trenira. Tudi to merilo se v praksi ne  izkaže in ga ne gre zamenjevati z izkušenostjo trenerja. Velika večina trenerjev ima namreč omejitev  s koliko atleti hkrati lahko kvalitetno sodeluje. Več atletov hkrati, največkrat pomeni tudi manj časa  za posameznika. 

Dober trener je radoveden, spremlja strokovno literaturo in se stalno izobražuje. Izjemno  pomembna je tudi njegova komunikativnost, saj je pomakanje le te pogost razlog za neuspeh. Njegovo delovanje je osredotočeno v dobro atleta, kateremu jasno pojasni ozadje trenažnega  procesa. Trener vsekakor ni vseved, zato je povezan tudi z drugimi strokovnjaki s področij  kineziologije, fizioterapije, medicine, prehrane itd.  

Trenažni program je živa stvar

Trenažni program je v prvi vrsti živ proces. Na začetku sodelovanja med trenerjem in atletom se  določi izhodišče, tekačev profil in se opredelijo osnovni cilji, na podlagi katerih se naredi osnovna  skica za program sodelovanja. Pri tem je tekačeva odgovornost, da čim bolj realno oceni svoje stanje  in trenerjeva, da oceni izvedljivost zadanih ciljev. Program mora biti strukturiran, vendar mora biti  hkrati tudi prilagodljiv. Brez sklenjene povratne zanke med atletom in trenerjem so možnosti za  uspeh majhne. Skrivnost dobrih trenerjev ni v tem, kako dober program pripravijo, temveč v tem  kako so ga sposobni prilagoditi, nadzorovati in pri tem iz atleta iztisniti kar največ. 

Poudariti je potrebno, da se odstopanja univerzalnih programov znatno povečajo takoj, ko vstopimo  v območje »ultra« razdalj, torej razdalj, ki presegajo maratonsko. To je seveda logična posledica  dolžine trenažnega procesa, ki je potrebna za pripravo na tovrsten tek. V tem času se odstopanja od  realizacije predpisanega programa nakopičijo, svoje pa prispeva še odstopanje posameznikovega  odziva na trening, glede na predpostavljen »standard«. Verjetnost, da atlet ne bo ob pravem času v  pravi formi se tako poveča.

FOTO: Brian Metzler, Unsplash

Če za maratone veljajo povsem jasna pravila glede proge, je na področju ultra tekov situacija precej  drugačna in je običajno vsaka tekma zgodba zase. Priprava na izbrani ultra tek zahteva prilagoditev  trenažnega programa dolžini in konfiguraciji proge, nadmorski višini, podlagi in ostalim posebnostim,  ki jih prinaša vreme v obdobju izvedbe teka (temperatura, vlaga itd.).  

Programi ultra teka so v resnici še bolj kompleksni, saj je potrebno v trenažni proces vključiti pravilno  prehrano in hidracijo, ki pri krajših razdaljah ne igrata tako pomembne vloge. Glede na relativno  velike kalorične vnose med samim tekom (npr. 5000-7000 kalorij med 160 kilometrskim tekom), moramo v toku trenažnega procesa trenirati tudi prebavila. To vključuje proces izbire ustrezne  hrane, ki tekmovalcu ne povzroča prebavnih težav ter izbiro ustrezne prehranske strategije. Statistike  kažejo, da so ravno težave s prebavili najbolj pogost vzrok tako odstopov kot tudi slabših rezultatov  na ultra tekih. 

Za konec

Na koncu lahko sklenemo, da je potrebno pri rabi univerzalnih tekaških programov imeti realna  pričakovanja, saj se je potrebno zavedati njihovih omejitev. Njihova uporabnost je pravzaprav  največja v obdobju, ko je športnik na začetku svoje poti. Z njihovo uporabo se lahko izogne najbolj  pogostim napakam, kot je ponavljanje enako intenzivnih vadb. Sledenje takemu programu, športniku  omogoča, da v svoje aktivnosti vnese večjo pestrost vadb, ki je nujna za napredovanje. Športnikov  napredek prinaša vedno bolj specifične zahteve, ki jih je veliko lažje izpolniti v sodelovanju z  kvalificiranim trenerjem.

Ko pridemo na področje ultra tekov, se število parametrov, ki vplivajo na  končni rezultat še dodatno poveča, zato je sodelovanje s trenerjem, v teh primerih, še toliko bolj  priporočljivo. Tudi sicer velja, da bolj kot se tekmovalec bliža svojemu limitu, bolj specifične so  njegove zahteve in za njihovo izpolnitev potrebuje vedno bolj specializiran program.

O avtorju

Tomaž Šuštar je trener vzdržljivostnih športov, vseživljenjski športnik in znanstvenik. Tomaž svojo strast do športa uspešno združuje z svojim analitičnim načinom razmišljanja. Obvladuje orodja športne analitike, vendar je osredotočen na celostni pristop obravnave športnika.  Zelo ga zanimajo nove tehnologije in pristopi v športu.

Tomaž je UESCA certificiran trener teka in ultrateka (kmalu tudi kolesarstva)

e-mail: xendurance.team@gmail.com