Variabilnost srčnega utripa (HRV – Heart Rate Variability)
Piše: Tomaž Šuštar
Variabilnosti srčnega utripa (HRV – Heart Rate Variability) je fiziološki parameter, ki zajema variacije časov med posameznimi srčnimi utripi. Pri enakem srčnem utripu (npr. 60 BPM) časi med utripi niso konstantni temveč različni in te razlike opisuje parameter HRV. Ne gre za novost v znanstvenem smislu,saj je HRV sestavni del standardnega EKG testa, ki sicer nima večjega pomena v klinični praksi. Novost predstavlja meritev HRV z cenovno dostopnimi napravami (Polar, Garmin, Suunto itd…) ter posledično širša aplikacija HRV v športu.
Zakaj je ta parameter – Heart Rate Variability – tako poseben in je pritegnil toliko pozornosti ?
Odgovor tiči v dejstvu, da je variabilnost srčnega utripa tesno povezana z stanjem avtonomnega živčnega sistema (ANS – Autonomic Nervous System) oz. bolj natančno z ravnovesjem med simpatetičnim in parasimpatetičnim vplivom. Prvi umirja, drugi pa spodbuja srčni utrip. Tako lahko na podlagi meritev HRV sklepamo kakšno je nivo stresa atleta, ki smo ga do sedaj lahko ocenjevali le posredno. Verjetno se je že vsakdo soočil z situacijo, ko je bil po stresnem delovnem tednu povsem nemotiviran za vadbo,kljub temu, da ni bil pretirano fizično aktiven. Pri dosežkih športnikov igra pomembno vlogo nakopičen stres, ki je pogosto spregledan, saj do sedaj ni bil merljiv.
Pozorni trenerji so spremljali odzive športnikov in ustrezno spreminjali programe, kadar so bili športniki izpostavljeni stresnim življenjskim situacijam (izpiti, ločitve itd…). Odziv človeka na stres je povsem individualen in ga ni mogoče vnaprej napovedati. Na srečo nam parameter HRV kaže na stanje avtonomnega živčnega sistema in omogoča vpogled v posameznikov odziv na stres.
Praktična vrednost?
Poglejmo še bolj praktične aspekte HRV. V večini primerov merimo HRV v mirovanju. Meritve HRV so sicer možne tudi med samo vadbo, vendar sta zaenkrat analiza in interpretacija to vrstnih rezultatov še preveč kompleksna za vsakdanjo prakso. Priporočeni meritveni protokoli vključujejo dnevne (običajno jutranje) meritve in spremljanje trendov vrednosti HRV. Sama meritev traja dobro minuto in jo, če se le da opravimo vsakič v enakem položaju (stoje, sede). Večje padce vrednosti HRV pripisujemo negativnim adaptacijam na trening (povečan stres), pozitivne pa z izboljšanjem odziva. Pri tem velja obrnjena U krivulja za doseganje optimalnega odziva.
HRV lahko izmerite sami
Na voljo je vrsta aplikacij (npr. EliteHRV) , ki merijo HRV in ga vključujejo v svoje »indekse« ter nam tako dnevno poročajo o »stanju« posameznika. V strokovni literaturi je objavljeno kar nekaj študij, kjer so programe treninga sproti prilagajali jutranjim vrednostim HRV in rezultati so bili v veliki večini primerov pozitivni. Študije tudi kažejo, da je kvaliteta komercialnih merilnikov povsem sprejemljiva saj so rezultati primerljivi z tradicionalnimi EKG metodami. Vse to potrjuje relevantnost HRV.
Potrebno je poudariti, da je HRV izjemno zanimiv parameter, ki ga je potrebno upoštevati predvsem v kontekstu doseganja optimalne pripravljenosti in v izogib pretreniranosti. Kritična presoja je nujna tudi v primeru HRV, saj ne gre za »čarobno« palčko.
Zanimivo je, da HRV pogosto omenjajo glavni kritiki klasične periodizacije, ki temelji na splošnem prilagoditvenem sindromu (GAS – general adaptation syndrome). Napredek znanosti na področju raziskav stresa je dokazal, da je GAS preživet teoretični koncept, ki se je obdržal predvsem zaradi zgodovinskih in ne znanstvenih razlogov. Danes je splošno znano, da je vpliv treninga močno odvisen od predhodne neuro in bio-kemične zgodovine. Ta neuro-biološki kontekst je hkrati močno odvisen od psihološkega (čustvenega) stresa, ki ga povzročajo pričakovanja in interpretacije povezane z izzivom treninga. In prav HRV se kaže, kot ena izmed možnih povezav, za oceno teh vplivov. Interpretacija HRV bo z razvojem znanosti zagotovo še napredovala saj smo, kot vse kaže, danes šele na začetku.
